Kazalo

1. UVOD
2. ETIČNI KODEKS
   1. INSTITUCIJA
   2. POSLUŠANJE
   3. POSLUŠALEC
   4. SERVIS – USLUGE
   5. DRUŽBA (družbeno okolje)
3. POSLOVANJE
   1. PODRUŽNICE
   2. NACIONALNA ZDRUŽENJA
   3. IFOTES – Mednarodna zveza
4. CILJI
5. NAČINI (sredstva)
6. MEDNARODNE NORME

19. 9. 1996 je bil Samarijan sprejet v slovensko Zvezo društev svetovalcev za telefonsko pomoč v duševni stiski in preko zveze v Mednarodno združenje IFOTES.

ETIČNE NORME

Slovensko združenje svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski

1. UVOD

Znano je dejstvo, da posameznik često težko prenaša izolacijo (osamljenost), kljub temu, da se ne more izogniti vrvežu, ki je značilen za vsakdanje življenje. Obseg in tempo sprememb v družbi je navadno grožnja njegovi osebnosti in prinaša s seboj fizične, psihološke in intelektualne nevšečnosti.

Čeprav področje komunikacij v tehnološkem smislu nenehno napreduje, to ni pripeljalo do pomembnega izboljšanja na področju medsebojnih stikov.

Odnosi med posamezniki so pogosto tako slabi, da je v mnogih primerih težko najti nekoga, s katerim bi se pogovorili in z njim izmenjali svoja stališča.

Da bi se mogli pogovarjati, moramo imeti poslušalca; najti voljno in pozorno uho pa nikakor ni lahko.

Zaradi tega so bili v duhu solidarnosti ter družbene ustvarjalnosti (kreativnosti) kot nevladne organizacije ustanovljeni TELEFONI ZA POMOČ V DUŠEVNI STISKI – TPS.

Ponujajo natančen odgovor, ki je dostopen vsakomur, ki trpi zaradi osamljenosti ali obupa in še zlasti tistim, ki tehtajo možnosti, da bi naredili samomor.

Ti telefoni v bistvu težijo k temu, da pomagajo posamezniku razjasniti njegov sedanji položaj in pazljivo oceniti njegove potencialne sposobnosti, ki mu bodo omogočili začete znova.

TPS so bili ustanovljeni in delujejo na podlagi človeških vrednot, opisanih v »Deklaraciji o človekovih pravicah« pri Združenih narodih, ki še zlasti poudarjajo:

• dostojanstvo človeškega bitja (člen 1),
• njegovo pravico do spoštovanja osebnega mnenja, želja in vsakdanjega življenja (člen 18),
• pravico do izražanja v lastnem jeziku (člen 1).

Na začetek strani

2. ETIČNI KODEKS

A. INSTITUCIJA

1. IFOTES združuje na mednarodni ravni narodna združenja, ki imajo za cilj ponoči in podnevi omogočiti organizirano TPS, ki je dostopna vsakemu posamezniku, ki je v stiski in se želi izpovedati.
2. Takšne službe dajejo klicalcu možnost pristne izmenjave mnenj.
3. Prestavljajo zatočišče za vse tiste, ki so osamljeni ali obupani ali pa se morda obotavljajo deliti težave ali mnenja bodisi z ljudmi, ki jih poznajo, ali z ljudmi, ki bi jih utegnili prepoznati.
4. So na razpolago vsem, ne glede na to, kakšni so njihovi problemi, še posebno tistim, ki doživljajo krizo in bi se utegnili zateči k samomoru.
5. Vse takšne pogovore obravnavajo kot zaupne.
6. Usluge – poslušanje – so brezplačne.

B. POSLUŠANJE

Pri TPS poslušanje pomeni odprto, pozorno in izobraženo navzočnost, ki je klicalcu ponujena. Navzočnost vključuje na poslušalčevi strani prisrčen in sprejemajoč odnos, kar je nujen predpogoj slehernega nadaljnjega delovanja.

1. Telefon je bil izbran kot pripomoček za takojšen odziv na krizno situacijo, ki obema hkrati – klicalcu in poslušalcu – zagotavlja anonimnost.
2. Klicalec se s poslušalcem lahko pogovarja popolnoma zaupljivo. Poslušalec ga obravnava kot samostojno osebnost, ki ji je prav zato zagotovljena vsa dolžna obzirnost.
3. Izraža se v skladu s svojimi možnostmi in če je le mogoče v lastnem narečju.
4. Cilj poslušanja, ki ga poslušalci izvajajo skrajno pozorno in brez kakršnih koli vnaprej izoblikovanih zamisli je: dati klicalcu možnost za boljše razumevanje tega, kar prestaja, jasnejši pogled nad situacijo, prav tako pa si tudi prizadeva lajšati njegovo tesnobo, ko obenem spodbuja njegovo samozavest in ga usmerja k novim pobudam.
5. Če je potrebno (v sili) lahko dobi klicalec tudi takojšnjo informacijo, kako priti do zunanje pomoči.

C. POSLUŠALEC

1. Poslušalec je praviloma prostovoljec, ki za svoje delo pri telefonu ne prejema nadomestilo. Ni nujno, da ima kakšno formalno kvalifikacijo ali določen poklic. Seveda pa je skrbno izbran, poučen in nadziran.
2. Poleg skrbi in pomoči (podpore), ki jo skuša dati klicalcu v stiski, se priuči tudi sprejemati klice (zase in za druge) v pozitivnem smislu.
3. Najboljše je, če poslušalec zavzame takšno stališče, da ne obsoja klicalca in da mu ne vsiljuje svojih lastnih ideoloških, religioznih in političnih pogledov. Spoštuje avtonomijo klicalca in ga ne poskuša pripraviti do tega, da bi sprejemal njegove lastne interpretacije in rešitve.
4. V ta namen opravi začetno izobraževanje, ki je obvezno in ga posredujejo strokovno usposobljeni inštruktorji.
5. V nadaljevanju se izobražuje tako, da dela kot poslušalec. Obveže se, da se bo neprestano izobraževal. Tako si pridobi sposobnost zavestne presoje odnosa, ki ga ustvarja med poslušanjem. Do tega pride s premišljevanjem in izmenjavo izkušenj, kar poteka pod vodstvom strokovnjakov.
6. Možnost, da primerja svoje izkušnje pri poslušanju z izkušnjami poslušalcev ga spodbuja, da se tudi sam sprašuje, kako bi še izboljšal kakovost svojega poslušanja.
7. Od klicalcev pričakuje, da ga bodo spoštovali. Manipulacije, nadlegovanja in zlorabe odklanja.
8. Brez obotavljanja vpraša za kakršno koli pomoč, ki jo utegne potrebovati. To dobi v prvi vrsti od sodelavcev (tima) in še posebej od tistih, ki so za to stroko odgovorni.
9. Njegove izkušnje pri poslušanju so vir njegovega osebnega razvoja, ki se dopolnjuje še z udeležbo na kongresih, konferencah, seminarjih in delavnicah, ki jih v njegovo korist organizira institucija in zanje tudi jamči.

D. SERVIS – USLUGE

V praksi bi se moralo takšno poslušanje in specifično sprejemanje odvijati v okviru tima, ki ga sestavljajo člani raznolikega in mešanega družbenega okolja.

Za njihovo izbiro je treba upoštevati naslednje kriterije:

• sposobnost prisluhniti,
• sposobnost za osebno sprejemanje in odprtost.

E. DRUŽBA (družbeno okolje)

Izražena beseda je dobrodejna vsakomur, ki jo zna uporabiti, ko je v priviligiranem položaju, ker je našel voljno uho. TPS ima s tem posebne izkušnje in si zato prizadeva pospeševati odnos medsebojnega poslušanja na vseh družbenih področjih.

Na začetek strani

3. POSLOVANJE

A. PODRUŽNICE

1. Krajevni tim (prostovoljcev) se imenuje PODRUŽNICA.
2. Statuti podružnice in drugi interni dokumenti določajo njen legalni okvir in pravila poslovanja.
3. Na vseh ravneh organizacije delujejo člani (prostovoljci – trenerji – učitelji ali vodje) kot skupina, tako da je vsak odgovoren za naloge, ki so mu zaupane in , ki jih je sprejel.
4. Podružnica se v regiji povezuje z državnimi in socialnimi institucijami.
5. Uporabljajo vsa ustrezna sredstva obveščanja, da vednost o svojem obstoju zagotovijo vsem prizadetim.
6. Pripravijo letno poročilo, s katerim ovrednotijo svoje delovanje.

B. NACIONALNA ZDRUŽENJA

1. Enako, kakor se poslušalci povezujejo med seboj, bi morali v regiji medsebojno sodelovati tudi TPS.
2. Zato so se TPS združili v ZDRUŽENJA, ki naj:
   • omogočijo kakovost telefonskih uslug v skladu s konceptom poslušanja, ki je zapisan v Kodeksu,
   • pospešujejo izmenjavo med podružnicami, tako da usklajujejo aktivnosti v združenjih, ki nosijo isto ime, da bi se tako izognili vsakršni zmedi v očeh javnosti,
   • koordinirajo povezave z javnimi oblastmi v korist vsem prizadetim,
   • poudarjajo dobro ime institucije,
   • pojasnijo DRŽAVI, ne da bi protizakonito razkrivali zaupne podatke, kakšne so prevladujoče družbene razmere, ki se izrazijo po telefonskih pogovorih tistih klicalcev, ki razkrijejo svoje težke življenjske pogoje.

C. IFOTES – Mednarodna zveza

IFOTES (International Federation of Telephonic Emergency Services) povezuje različna nacionalna združenja, zato da bi olajšali razprave, pa tudi kulturne izmenjave v duhu odprtosti in spoštovanja razlik.

Na začetek strani

4. CILJI

1. Razvijati spoznanje o tem, da imajo podružnice pomemben delež pri zmanjševanju izolacije posameznikov in da s tem prispevajo k zmanjševanju njihovih težav in trpljenja. Da so torej partnerji pri širjenju mentalne higiene in pri preprečevanju samomorov.
2. Podpirati in spodbujati nacionalna združenja in zveze.
3. Spodbujati in pomagati pri ustanavljanju in razvoju TPS-ov v državah, kjer jih še ni ali so bili komaj ustanovljeni.

5. NAČINI (sredstva)

1. Organizirati mednarodna srečanja v obliki seminarjev, konferenc, kongresov, da bi izboljšali doseganje ciljev TPS-jev.
2. Objavljati (v obliki biltenov, brošur ali knjig) informacije, ki so uporabne za podružnice.
3. Zbirati in širiti podatke, ki jih v zvezi s problemi, s katerimi se srečujejo v mentalno higienski dejavnosti in suicidalni preventivi, posredujejo podružnice.
4. Spodbujati in pomagati pri raziskovanjih, ki zadevajo ta področja.
5. Vzdrževati stike z drugimi organizacijami, ki se lotevajo istih zadev, še zlasti s Svetovno Zdravstveno Organizacijo (WHO), Svetovnim združenjem za mentalno higieno (WFMH), Mednarodno zvezo za življenje in mednarodno pomoč (BEFRIENDERS).

Na začetek strani

6. MEDNARODNE NORME

1. TPS so na razpolago ob vsakem času, komurkoli, ki želi vzpostaviti stik, ne oziraje se na njegovo/njeno starost, spol, religijo ali nacionalnost.
2. Vsak klicalec ima pravico, da ga poslušajo in spoštujejo, ne glede na prepričanje, mišljenje in osebne izbire.
3. Poslušanje poteka prijazno in na odprt način. Zlato pravilo poslušanja je: klicalcu nikoli ne vsiljujejo nikakršnih obveznosti.
4. Vsebina pogovora je strogo zaupna, še zlasti, kar zadeva informacije iz zasebnega življenja.
5. Med telefonskim pogovorom mora poslušalec ostati dosledno anonimen, pa tudi klicalec ima pravico do anonimnosti.
6. Podružnice delujejo na prostovoljni osnovi, poslušalci so izbrani, poučeni in nadzirani tako, da se sposobnost njihovega poslušanja nenehno izboljšuje.
7. TPS so za klicalce povsem brezplačni.

Na začetek strani