ZELIS POSTATI PROSTOVOLJEC

ŽELIŠ POSTATI PROSTOVOLJEC?

Prostovoljno delo na Zaupnem telefonu Samarijan – telefonu za klic v duševni stiski je pomembno poslanstvo, ki prinaša določene odgovornosti in številne prednosti.

Usposobljen prostovoljec Zaupnega telefona Samarijan lahko postaneš, potem ko uspešno opraviš uvodno usposabljanje.

Pogoji za vključitev v uvodno usposabljanje so:

  • da imaš končano najmanj V. stopnjo izobrazbe;
  • da si star med 20 in 70 let;
  • da si oseba z občutkom za človeka v stiski;
  • da si pripravljen delo opravljati prostovoljno, brez finančnih povračil.

Uvodno usposabljanje traja tri mesece in je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Na usposabljanju se boš seznanil z Rogersovo metodo nedirektivnega svetovanja, osnovnimi načeli društva ter ravnanji v posebnih primerih.

Ob zaključku uvodnega usposabljanja podpišeš dogovor o prostovoljnem delu in se seznaniš s pravicami in dolžnostmi prostovoljnega dela v Društvu Zaupni telefon Samarijan.

Uvodno usposabljanje poteka v različnih krajih po Sloveniji. Če se nam želiš pridružiti, se prijavi prek e-naslova samarijan@gmail.com ali na telefonski številki 01 2391 673.

Obveznosti usposobljenega prostovoljca:

  • spoštovanje osnovnih načel društva;
  • mesečno prostovoljno delo na telefonu za klic v duševni stiski: osem (8) ur (oziroma 2-krat po 4 ure);
  • redno obiskovanje supervizij in predavanj, organiziranih v okviru društva;
  • plačilo letne članarine.

Kaj usposobljeni prostovoljec pridobi:

  • priložnost za osebno rast prek številnih kakovostnih predavanj in supervizij, organiziranih v okviru društva;
  • brezplačno naročnino na interno glasilo;
  • priložnost, da prispeva k boljši in solidarnejši družbi.

Besede prostovoljke

»V vseh letih prostovoljnega dela na zaupnem telefonu se nikoli nisem spraševala, zakaj to počnem in kakšen smisel ima to moje početje. Od trenutka, ko sem v neki tuji seriji videla primer iz življenja mladostnice, ki je bila v stiski in je poklicala na tamkajšnji telefon, sem vedela, da si želim delati prav to. Priložnost je prišla in od takrat sem del čudovite skupine ljudi, ki darujejo svoj čas in pozorno uho za stisko bližnjega.

Ne sprašujem se, kaj lahko dam, ampak preprosto sem. V času dežurstva poskušam pustiti svoje skrbi pred vrati in biti na voljo drugim. Na šolanju smo se učili veliko stvari, ki nam pridejo zelo prav. Zame najpomembnejše je poslušanje. Tega se učim še danes. V vsem tem času pa sem vse bolj hvaležna za vse, kar sem na telefonu prejela. Klicalci ogromno dajo, čeprav si predstavljamo, da dajemo samo mi. Oni iščejo pomoč ali pa samo poslušalca in so pripravljeni razgaliti svojo stisko, pokazati svoja čustva, ubesediti tisto, kar jih boli … Oni so pogumni, čeprav velikokrat čisto obupani, jezni, prestrašeni, bolni, pa vendar preživijo in gredo naprej. Težko, pa vendar. Z vsemi svojimi težavami se lažje soočam, saj vem, da je moja preizkušnja tako majhna proti nekaterim drugim. Moje bližnje lažje sprejemam, saj se zavedam, da ima vsak globoko v sebi svojo zgodbo in živi v svoji resničnosti. Skozi pogovore prečiščujem sebe, svoja občutja, doživljanja in odzive. Delo na zaupnem telefonu je del moje osebne rasti, saj lažje sprejemam sebe z vsemi svojimi napakami in slabostmi in sprejemam drugega, ne glede na to, kdo je, kakšen je in kaj je storil.

Prostovoljno delo ni samo trenutni navdih ali modna muha, ampak je odgovornost do vseh, ki so vključeni v to. Zato poleg rednega dežuranja obiskujem tudi predavanja in supervizije.

Od prvega dne pri Samarijanu sem se čutila sprejeta taka, kot sem. Zaradi vsega tega ostajam in vztrajam.«

Mihaela